Po prvem rubežu socialne pomoči se kažejo razpoke Šutarjevega zakona

Finančna uprava (Furs) je po novem letu na podlagi Šutarjevega zakona začela izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. Po Šutarjevem zakonu lahko zarubijo tudi denarno socialno pomoč (DSP), ki je bila prej nedotakljiva, kar so tudi storili.

Skupnost Centrov za socialno delo, Fakulteta za socialno delo ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije so opozorili, da je ukrep številne potisnil v stisko. Po njihovem prepričanju gre "za eno najhujših oblik spodkopavanja socialne države".

Najbolj sporno je, da je Furs zarubil tudi izredno socialno pomoč, ki je večinoma namenjena poplačilu stroškov za kurjavo, in pomoč, izplačano za družinske člane tistega, ki je storil prekrške. Na pristojnem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so sklicali sestanek s Fursom in CSD ter se dogovorili o bolj "socialno občutljivem" načinu izvajanju zakona. A to ne bo mogoče brez sprememb informacijskega sistema, ki pa jih ni mogoče uvesti čez noč.

Skupnost centrov za socialno delo zato poziva, naj se rubeže ustavi, dokler informacijski sistem ne bo deloval.

Kako bo Furs o izvršbi obvestil CSD?

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (Šutarjev zakon) določa, da "davčni organ, ki je /.../ izdal sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči (DSP), o sprejetem sklepu obvesti krajevno pristojen center za socialno delo, ki presodi, ali je potrebno ravnati v skladu s 14. členom tega zakona". 14. člen zakona določa, kdaj se lahko DSP izplača v naravi, torej ne v denarju, ampak s plačilom položnic in podobno.

Toda Furs o izvršbah ni obvestil CSD, saj podatkov o tem, kateri je krajevno pristojen center za socialno delo v posameznem primeru Furs nima.

Varuh človekovih pravic opozarja, da to odpira pomembno vprašanje, "kako je bilo izvajanje zakona sploh načrtovano, saj navedbe napotujejo v smer, da izvajanje te določbe sploh ni bilo mogoče".

Šele po tem, ko so socialno pomoč okrog 1.100 posameznikom že zarubili, in so socialni delavci opozorili na spornost take izvedbe, so se pristojni sestali pri premierju Robertu Golobu in se začeli dogovarjati, kako vzpostaviti sistem, ki bo omogočal delovanje po črki zakona.

Banka in Furs ne vidita podrobnosti o nakazilu socialne pomoči

Za vsako neplačano globo iz naslova nedavčnih (prekrškovnih) obveznosti Furs dolžniku izda sklep o izvršbi na denarna sredstva. Sklep se vroči dolžniku in banki, ki ga izvrši. Banke so tako prejšnji teden zarubile (do višine terjanih glob) vse prilive, ki jih je posameznik dobil od CSD: tudi izredno socialno pomoč in tudi del socialne pomoči, ki je izplačan za družinske člane storilca prekrška.

Informacijski sistem centrov za socialno delo bodo morali prilagoditi tako, da bodo nakazila ločena in označena. Dogovorili so se, da bodo posebej označevali transferje, ki se nakazujejo gospodinjstvom, zato da neplačane terjatve ne bodo bremenile celotnega gospodinjstva, temveč le osebe, ki imajo neporavnane globe.

"Ministrstvo, združenje bank, Furs in razvijalci informacijskega sistema morajo vzpostaviti sistem, da banke ne bodo posegale v izredne socialne pomoči, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo ter del socialne pomoči, namenjen družinskim članom tistega, ki je storil prekršek," je povedala Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo.

Dokler informacijski sistem ne bo deloval, pa naj se rubeži ustavijo, je pozvala.

CSD obvestil o rubežu še do danes niso dobili. "Vemo samo za tiste, ki so si upali priti na CSD in povedati, da so jim pomoč zarubili. Koliko je tistih, ki si sploh ne upajo priti na CSD, ki so izgubili zaupanje, ne vemo, nas pa skrbi," je opozorila.

Kako preživeti mesec?

Že pred sprejemom Šutarjevega zakona je obstajala možnost, da CSD posamezniku izplača DSP v naravi.

V tem primeru se znesek dodeljene DSP nakaže na bančni račun pristojnega CSD, ne na račun dolžnika, tako da rubež ni mogoč. Center za socialno delo odloči, kako bo DSP porabljena, tako da na primer poravna določene račune ali izda naročilnico na nakup blaga. Šutarjev zakon pravi, da se "denarna socialna pomoč v naravi ne sme porabiti za nakup dobrin ter za storitve, ki niso nujne za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (npr. alkohol in tobačni izdelki)".

Toda izplačilo DSP v naravi in v denarju se izključujeta. Posameznik, ki je ta mesec prejel nakazilo DSP, a zaradi rubeža ostal brez nje, ne more hkrati dobiti še pomoči v naravi.

Zanje socialni delavci iščejo oblike pomoči in pripravljajo načrte, a za naprej. Do izplačila naslednje socialne pomoči prihodnji mesec – ta za posameznika znaša 494 evrov – in če je ne bodo zarubili, so odvisni od pomoči svoje okolice in humanitarnih organizacij.

Ker so bile izvršbe izvedene brez predhodnega obvestila CSD, ki se vsakodnevno ukvarjajo z ljudmi v stiski, ti niso imeli možnosti, da bi predhodno zaščitili prejemnike ali vplivali na izvzem sredstev iz izvršbe. "S tem je bil zanemarjen temeljni namen socialnih transferjev, zagotoviti osnovno socialno varnost tistim, ki so brez drugih virov preživetja," so opozorili v Skupnosti centrov za socialno delo.

Vprašanje retroaktivnosti

Varuh človekovih pravic pa je izpostavil tudi vprašanje retroaktivne uporabe zakona, ki zahteva posebno skrbno in poglobljeno presojo. "Poudarjamo, da so tudi pri izvajanju veljavne zakonodaje vsi organi oblasti dolžni ravnati skladno z Ustavo in temeljnimi načeli varstva človekovih pravic. To pomeni, da posegi v pravico do socialne varnosti ne smejo biti avtomatični, temveč morajo temeljiti na individualni presoji konkretnega položaja posameznika in njegove družine, ob dejanskem sodelovanju centrov za socialno delo ter ob upoštevanju eksistenčnega minimuma. Namen socialne zakonodaje mora ostati zaščita najranljivejših, saj je prav to temeljni smisel zakonodajnega socialnega okvira," so zapisali v varuhovem uradu in izpostavili, da so posebej varovana skupina otroci.

"Če izvršba na denarno socialno pomoč staršev pomeni, da so zaradi ravnanja odraslih ogroženi osnovni življenjski pogoji otrok, takšen ukrep odpira resna vprašanja sorazmernosti in skladnosti s pravico do socialne varnosti ter varstva človekovega dostojanstva," so dodali.